V Zarji
smo se prejšnji teden (13.2 do 16.2.) ukvarjali tudi s samimi seboj in
tem, kako se vidimo, kar smo poimenovali »teden samopodobe«. Najprej
smo ugotavljali, kaj je na vsakem posebnega v pozitivnem smislu, kar bi
lahko izpostavili kot svojo pozitivno posebnost. Torej kot nekaj, v
čemer se odlikujemo v skupini in pred ostalimi. Naše ugotavljanje smo
poimenovali »jaz sem faca, ker…«. Med drugim smo ugotavljali tudi kako
in zakaj nas drugačnost bogati in ob tem ugotovili, da dejansko iste
stvari lahko vidimo s popolnoma različnimi očmi in ne nujno tako kot si
je v osnovi zamislil tisti, ki jih je napravil. V tem smislu smo si
ogledali dva reklamna filmčka. V prvem je nastopala skoraj »popolna«
oseba, v drugem pa taka, ki je bila invalidna. Strinjali smo se, da
lahko tudi invalidna oseba živi zelo polno in zadovoljno življenje.
Nadaljevali smo s primero o samopodobi kot solati, ki ji lahko
odstranjujemo zunanje liste in prihajamo zmeraj globlje v notranjost in
odkrivamo globine svoje osebnosti in karakterja. Ugotovili smo, da pri
odstranjevanju listov ob potovanju v spoznavanju nas samih ni nujno, da
zavržemo vse, kar nam ni všeč, pač pa lahko stvari s katerimi nismo
zadovoljni na ustrezen način »predelamo« in ponovno vključimo v našo
celovito osebnost. V nadaljevanju smo pri nas gostili »Sončke« (Sonček
je društvo za cerebralno paralizo Slovenije) in si skupaj z njimi
ogledali film, ki so ga posneli z naslovom Nekoga moraš imeti rad.
Navdušili sta nas njihov pogum in dobra volja ter večna želja po
raziskovanju in odkrivanju novega, vse s ciljem polnega in zadovoljnega
življenja, k čemur strmimo tudi mi sami.
Vasja
Ni komentarjev:
Objavite komentar